13. – 14. marec 2027
Festivalna dvorana Lent
7.00 € … odrasli
6.00 € … dijaki, študenti, upokojenci, invalidi
4.00 € … osnovnošolci
18.00 € … družinska vstopnice
Vstopnice bo možno kupiti neposredno na dogodku.
Pod okriljem zlatarske šole Tine Mežek iz Tržiča bo potekala izjemna delavnica nakita, ki je ne smete zamuditi! Delavnico bodo vodile članice zlatarske šole, ki bodo udeležencem pomagale pri ustvarjanju unikatnega nakita iz bakrene žice.
Udeleženci bodo imeli priložnost spoznati različne tehnike oblikovanja žice in se naučiti, kako iz nje izdelati čudovite obeske uhane ali zapestnico. Vsak udeleženec bo imel na voljo vse potrebne materiale in orodja ter strokovno podporo, da bo lahko ustvaril svoj edinstven kos nakita.
Pridružite se nam in prebudite svojo kreativnost na delavnici nakita!
V sodelovanju z: Zlatarska šola Tina Mežek s.p.
Na voljo bodo različne kristalne perle, ki jih boste lahko intuitivno izbirali in jih nanizali na svojo zapestnico. S priloženo aktivacijo se boste s svojo zapestnico, v objemu svojega doma, povezali in jo energijsko aktivirali za katerokoli področje vašega življenja (zdravljenje, manifestacija, zaščita…). Zraven aktivacije prejmete še drobno pozornost za energijsko čiščenje vaše zapestnice.
Ustvarjalno kristalno delavnico bo vodila kristaloterapevtka Sonja.
Razstavljalci iz Slovenije in tujine vam bodo na 300 m2 razstavnih površin na ogled in nakup ponudili najbolj izbrane zbirke.
Večina sedimentnih kamnin ki sestavljajo površje Slovenije je nastalo v geoloških obdobjih v morskem okolju. Zato prevladujejo fosilni ostanki organizmov ki so naseljevali obalna območja ali tudi bolj globoka morja.
Kljub temu je nekaj obdobij bogatih z ostanki predvsem rastlinskih fosilov. Precej jih izhaja iz mlajšega paleozoika ko je bil rastlinski svet bistveno drugačen kot ga poznamo sedaj. Pomembnejše lokacije so v Karavankah, ter hribovitem svetu okrog Ljubljanske kotline. Malo rastlinskih fosilov je poznanih iz celotnega mezozoika, čeprav njegove kamnine prekrivajo največji del ozemlja Slovenije.
Mnogo več jih je iz kenozoika, kjer se jih je lahko nabralo toliko, da so jih marsikje izkoriščali kot nahajališča premoga. V glavnem so imeli lokalen pomen, ter so jih že pred desetletji zaprli. Posamezne rastlinske najdbe pa so bile odkrite predvsem na območjih mlajših terciarnih kamnin in so lahko zelo dobro ohranjene.
Na razstavi si bo mogoče ogledati primerke predvsem pooglenelih in okamnelih rastlinskih fosilov, še poseben pa je zanimiv kos z okolice Maribora, kjer sta skupaj ohranjena fosilni drevesni list in morski ježek.
Avtor: Viljem Podgoršek, Pangea
Zahodno Pohorje se po geološki zgradbi razlikuje od vzhodnega dela. Obroč sestavljajo kamnine metamorfnega kompleksa, kot so gnajsi, blestniki in diaftorit. V starejšem in mlajšem paleozoiku so nastali diabaz, filitoidni skrilavci in kremenovi peščenjaki. Najbolj zanimiva pa je predornina dacit, ki je predrla silurijsko – devonijske plasti in kredne apnence.
Ob kontaktu so nastale kontaktno metamorfne kamnine, kot rogovci, skarni in delna marmorizacija apnenca. Z dacitom je prišlo na površino tudi železovo orudenje. Največ je magnetita, manj je pirita, pirotina, hematita in limonita. V 18. in 19. stol. so železovo rudo odkopavali na Z Pohorju in topili v mislinjski železarni Zoisi ter drugi fužinarji. Med skarni je največ granatovega skarna, manj je epidotovega in zelo malo hedembergitovega. Od mineralov lahko poleg železove rude najdemo granate andradit – grosular, epidot, plagioklaz, zeolite, Mn dendrite, malahit in druge bakrove minerale, šelit, anataz ….
Avtor: Zmago Žorž
Ob velikem zanimanju smo zapolnili vsa razstavna mesta. Žal na MineralFest Maribor 2025 ne moremo sprejeti novih razstavljalcev, vas pa vabimo, da spremljate ostale naše dogodke in upamo, da se vidimo v Ljubljani ali Kopru.
